Predsednik uprave Peter Grašek naj bi nadzornikom in ministru postavil ultimat oziroma predstavil pogoje pod katerimi je še pripravljen voditi podjetje. Če pogojem - beri kadrovskim zahtevam - nadzorni svet (ob privolitvi politikov) ne bo ugodil se bo uprava spremenila bolj, kot so snovalci tajnega načrta načrtovali. Dogovarjanja o kadrovskih spremembah so potekala tajno in o njih do obelodanitve ni bil obveščen niti Grašek, ki je bil pred lanskim Božičem postavljen pred dejstvo kako mu nameravajo spremeniti ekipo. Čeprav je z ostro reakcijo že takrat preprečil še večje spremembe uprave je kot vse kaže držal mušketirsko obljubo, ki jo je takrat dal nadzornikom in (bivšim) sodelavcem.

Iz škrjančjega gnezda je bilo razločno slišati, da bi utegnil Kramberger, ki bi po novem ostal "samo" direktor SiOL-a razmišljati o tem, da bi po taki degradaciji (je član uprave vse od nastanka Telekoma Slovenije kot samostojne delniške družbe) zapustil družbo. Kdor ga pozna ve, da je radikalnih potez zmožen in kdor pozna njegovo dosedanje delo in vpliv v družbi (tako Telekomu, kot SiOL-u) ve, da bi utegnile biti posledice za družbo vse prej kot pozitivne. Grašek je v svojem obdobju vodenja družbe (na položaju je zamenjal Marjana Podobnika po tem, ko je na javnem razpisu skoraj zmagal "bivši" Adolf Zupan) le-to dovolj dobro spoznal, da ni pripravljen prevzeti takega tveganja.

Da bi utegnilo biti tveganje še večje, če bi vedenje o poslovanju, načrtih in priložnostih prišlo "v roke" kakšnemu (novemu) konkurentu verjetno ne gre poudarjati. Če v tej luči pogledamo nedavne SiOL-ove najave storitev in tehnologij je jasno, da lahko z relativno nizkimi finančnimi vložki konkurenca udari Telekom tja kjer najbolj boli, če se Telekom s hčerinskimi družbami ne bo pametno in hitro odločal.

Vemo kaj pravi slovenski pregovor o tem kaj se zgodi tam, kjer se prepirata dva... Tu se jih kot kaže prepira še več, že v ponedeljek pa bo bolj jasno kdo bo razpolagal z dobičkom. Če ga bo kaj ostalo.